Naša zgodba

Po poklicu mizar, po srcu goslar. Iz rodne Gorenjske ga je pot zanesla do Sarajeva, kjer se je leta 1927 odločil za izdelavo violin. Do leta 1938 jih je tam naredil več kot sto, nato pa družino preselil v Ljubljano, na Žabjak. Samouk, ki ga domača konkurenca sprva ni lepo sprejela, a je vztrajal. V življenju je izdelal okoli sedemsto inštrumentov, pri delu pa so mu pomagali le sinovi.

Sin violončelista, vnuk ustanovitelja. Diplomirani inženir lesarstva s Prešernovo nagrado (2004), med redkimi slovenskimi goslarji s formalno znanstveno izobrazbo o lesu. Od leta 2015 vodi delavnico sam. Vsak hlod izbere osebno; les čaka na podstrešju, dokler ni pripravljen. Če bi danes zaprl knjigo naročil, bi imel dela še za dve leti.